V svoji vasi je vabila na ohcet nevesta sama ali v spremstvu matere in sestre, torej ženske. Obdarovali so jo povsod, tudi pri tistih hišah, iz katerih ne bi prišli na gostijo. Ponekod pa so bili namesto neveste določeni vadovci, ki so bili prav svatovsko oblečeni, v rokah pa so nosili palico s pušeljcem. Pri vsaki hiši sojih bogato pogostili in ponudili cele hlebce, od katerih so odrezali krajce. Nevesta in ženin sta po krajcih ugotovila, koliko svatov bo na ohceti. Na slovo od samskega stanu pa nikjer niso pozabili.

Fantovščina in dekliščina

Teden ali večer pred poroko sta vsak posebej povabila svoje prijatelje in sorodnike na fantovščino in dekliščino. Seveda je bodoči ženin povabil mlade fante, bodoča nevesta pa mlada dekleta. Običaj fantovščine in dekliščine je bil takšen, da so vsi morali biti neporočeni.

Mladi so se zabavali, si pripravljali različne igre in pili. Pri igrah sta se mladoporočenca morala predvsem izkazati, če sta resnično pripravljena na zakonski stan. Dekleta so tako npr. mesila kruh, odgovarjale na vprašanja, …, fantje so žagali drva, ponekod čez vas nosili leseni križ. Fantovo slovo je bilo vedno bolj hrupno kot dekletovo, namenjeno predvsem ‘zapitju ledig stanu’. Na dekliščini so prijateljice pomagale nevesti pripraviti obleko, ji pletle kite in klepetale.